Razvaline gradu Krupa

Nedaleč od izvira reke Krupa, približno 4 km iz Semiča, se je razprostiral največji grad v Beli krajini, grad Krupa, ki je verjetno stal že v 13. stoletju. To je bilo mogočno poslopje z debelimi zidovi, ki je bilo v Valvasorjevem času utrjeno s petimi stolpi. Pozneje so grad prezidali v kvadratno nadstropno trdnjavo s štirimi vogalnimi stolpi in arkadami na notranji strani. V neposredni bližini so stala tipična grajska poslopja: kovačnica, kozolec, hlev in žitnica. Pod gradom še vedno obratuje mlin. 

 

Grad je doživel vrhunec v razvoju v prvi polovici 19. stoletja. V njem je bil med leti 1816 in 1850 sedež okrajne gosposke za celo Belo krajino. Zadnji lastnik Josip Zurc je leta 1926 in leta 1946 predal Narodnemu muzeju obsežno gradivo v obsegu 35 tekočih metrov, ki ga danes hrani Arhiv RS. Posebno dragoceni so urbarji graščine Krupa, Pobrežje in Pusti Gradec.

 

Na gradu je živelo več plemiških družin: Ortemburg, Hohenwarth, Burgstall, Lamberg, Auersperg in drugi. Zadnji lastnik je bil Josip Zurc, trgovec iz Semiča. Krupski graščaki so imeli svoja posestva po vsej Beli krajini.

Leta 1942 so grad požgali partizani, ker se je vanj nameravala vseliti okupatorska vojska.

Domačini so po vojni grajski kamen porabili za obnovo in gradnjo svojih domov, tako da so danes vidne le še razvaline grajske žitnice. Tudi od kapele sv. Ane, v neposredni bližini gradu, ni ostalo ničesar.

 

V Belokranjskem muzeju v Metliki hranijo nagrobnike dolgoletnih grofov Burgstallov – plemenitih Krupskih, ki so bili lastniki graščine Krupa od konca 15. stoletja do začetka 18. stoletja.