Ime je dobila po pisatelju in velikemu ljubitelju narave Janezu Trdini (1830-1905). Ustanovitelj poti je Planinsko društvo Novo mesto, odprta pa je bila leta 1967 in ima 15 kontrolnih točk. Potek poti: NOVO MESTO – FRATA – SOTESKA – ROG (BAZA 20) – GAČE – MIRNA GORA – SMUK – JUGORJE – TRDINOV VRH – KOSTANJEVICA – PLETERJE – OTOČEC – TRŠKA GORA – NOVO MESTO.
Dober del poti poteka tudi skozi Belo krajino in občino Semič. Pot je označena z navadno markacijo in dodatkom črke T.
Cesta iz Ljubljane, v smeri Dolenjskih Toplic iz skozi Stare Žage, pripelje do Črmošnjic, kjer se prične belokranjski del Trdinove poti.
Črmošnjice so vasica ob levi strani partizanske magistrale in so bile pred vojno pomembno trgovsko središče, predvsem lesno. Od tu pot zavije desno proti Komarni vasi, kjer si je možno ogledati partizansko bolnišnico Zgornji Hrastnik, in se nadaljuje mimo smučarskega centra Bela, med hriboma Vinica in Škrilj, do Mirne gore. Mirna gora (1047 m) z okolico zavzema jugovzhodni del roškega masiva in se na južnem in jugovzhodnem delu počasi spušča proti belokranjski nižini. Na Mirni gori je Planinski dom s prenočišči (Tel: 07/30-68-573), ob domu pa stoji obnovljena prezbiterij cerkve sv. Frančiška, cerkveni zvonik pa služi kot razgledni stolp.
Iz Mirne gore vodi pot po stari gozdni cesti do Planine. 30 m od odcepa ceste v Ponikvah proti Planini si je možno ogledati Planinsko lužo, nedaleč stran od luže pa se nad strugo nekdanjega hudournika dviga kamnit most.
Vas Planina je v pisanih virih prvič omenjena 1574. Na robu vasi se nahaja cerkev sv. Ilije z ohranjenih Kočevarskim pokopališčem. V vasi je ohranjenih še nekaj kočevarkih hiš in gozdarski dom.
Pot se iz Planine nadaljuje mimo Kleča do Vrčic, kjer se po glavni cesti nadaljuje mimo Gabra do najstarejše podružnične cerkve sv. Primoža in Felicijana in naprej po markirani poti do Smuka. S Smuka vodi pot do Osojnika, Brezove Rebri, do vasi Maline, ki so zadnja vas na semiškem delu Trdinove poti. Pot se nadaljuje do Jugorja na Gorjance.
