Dolžina poti: 4 km
Čas obhoda: 1,5 h Krožna pešpot je dolga 4 km in predstavlja enega bolj ohranjenih odsekov nekdanje gozdne železnice Črnomelj – Leseni kamen. Trasa sledi od Sredgorske luže do nekdanjega zaselka Štale, kjer je železnica po razgibanem kraškem ravniku naredila Veliki ovinek, dolg skoraj 3 km. Od Štal se pot vrne do izhodišča pri Sredgorski luži po gozdni cesti, dolgi dober kilometer. Pot omogoča lahkoten sprehod v osrčju roških gozdov. Označena je s smerokazi, na izhodišču pri Sredgorski luži pa opremljena s pojasnjevalno tablo.
Na poti je označenih 15 stojišč:
1. Izhodišče pešpoti je pri Sredgorski luži. Pot vodi po obrobju Polhove doline, ki jo poraščajo mogočne bukve. Razrasle krošnje pričajo, da so veje nekdaj obsekavali za krmo živine.
2. Suha bukev. V gozdu je pomembno tudi odmrlo drevo, saj nudi dom različnim živalim.
3. Brek (Sorbus torminalis) je v Sloveniji redka drevesna vrsta. Bolj pogost je na toplih in sušnih rastiščih v nižjih legah, zato je tudi njegova prisotnost neobičajna. Značilni so okusni plodovi v obliki jajčastih hrušk.
4. Kamnit podporni zid trase gozdne železnice je sestavljen iz skrbno zloženih in obdelanih kamnov. Teče ob robu vrtače v dolžini skoraj 50 metrov.
5. Sredgorska gmajna je bila do 2. svetovne vojne v lasti vaške skupnosti. Pomembna je bila za pašo živine, po vojni pa se je zaraščala in bila 1958 pogozdena s sodelovanjem učencev Osnovne šole Planina.
6. Lokacija groba Franca Rozmana Staneta, komandanta slovenskih partizanov, ki je bil tu pokopan med 1944-1949, ko so ga prenesli v grobnico narodnih herojev v Ljubljano.
7. Nasip gozdne železnice, zgrajen iz obdelanih kamnov, poteka preko plitve vrtače, in je eden najbolj ohranjenih odsekov trase.
8. Veliki ovinek je največji zavoj na trasi nekdanje gozdne železnice. Južno od njega je trgovec Šneler iz Koprivnika postavil trgovino in kantino (Šnelerjev magacin) za potrebe delavcev. Od tu dalje je trasa preurejena v gozdno cesto.
9. Rampa (Veliki lager). Nanjo so s konji vlačili les z zaključka krajšega samostojnega tira. Ta je potekal nekoliko višje, po njem pa so vagone vlekli s konji. Za rampo je bilo skladišče oglja.
10. Brezno ob trasi železnice, globoko 70 metro, je nastalo ob manjšem tektonskem prelomu.
11. Vodni zbiralnik za napajanje lokomotiv pri zaselku Štale. V njem se je zbirala voda, ki so jo lokomotive črpale v svoje rezervoarje. Od Štal je gozdna železnica tekla po današnji cesti do Lesenega kamna.
12. Odcep pešpoti proti Mirni gori. Pot vodi v nasprotno smer, po cesti, ki so jo po nekdanji vlaki 1947-1948 gradili nemški vojni ujetniki.
13. Spominsko obeležje označuje bližnjo lokacijo prvega pokopa Franca Rozmana Staneta.
14. Opuščen peskokop je primer grobega človekovega posega v naravo.
15. Sredgorska luža je bila pomembno napajališče za vaško živino, ki so jo pasli na kraški planoti. Obnovljena je bila 1998. Bližnja Sredgora (Mittenwald) je bila nekdanja kočevarska vas, nastala ob koncu 17. st. Pred 2. svetovno vojno je imela 10 domačij. Kočevarji so se odselili decembra 1941. Do jeseni 1944, ko je bila vas požgana, je bil tu ekonomat z več delavci in skladišči za potrebe partizanske bolnišnic.
Vir: Po sledeh gozdne železnice Črnomelj – Leseni kamen, zgibanka
