Teo Collori in Momento cigano, koncert

Kompozicijsko in izvedbeno so naredili še nekaj korakov naprej; na plošči je mogoče prisluhniti flamenko rumbi, afro/gypsy stilu, italo-francoskemu valčku, indijski melodiki … Klasična manouche jazz polka se na albumu pojavi le kot odmev prejšnjih plošč, pa tudi kontemplativnemu ozračju v slogu skladb Inferno in Warrior’s Lullaby s prejšnjih albumov se niso mogli upreti. Skupina v glasbo vključuje več vokala, ki pa vselej ostaja v vlogi inštrumenta, torej brez besedila, da bi se glasba še naprej dotikala srca pred glavo.