O kakšni potrtosti govorimo?
Vstopili smo v nove začetke, ki navadno ljudi napolnijo z energijo in novimi močmi za še bolj energične in poskočne korake, a začetek leta je nemalokrat drugačen. Zakaj je temu tako? Za nami je praznični čas, ki je nekaterim predstavljal vrhunec leta, poln evforije, veselja in radosti ter prijetnih občutkov. Za druge je bilo obdobje praznikov polno stresa, tesnobe, razočaranja, bolečine, osamljenosti in strahov. Pogosto pa gre tudi za mešanico in zlitje različnih občutkov. Zdaj, ko smo obrnili nov list in se vračamo v ustaljene vzorce, v šole, službe, v »normalno« življenje, pa se lahko soočimo potrtostjo, ki je značilna za post-praznični čas.
Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa, naj bi zdaj čutili mir in nekakšno radost, a se lahko mnogi soočimo tudi z občutki, ki jih nekateri psihologi in zdravniki imenujejo post-praznični sindrom, stres ali depresija. Pogosto se takšni občutki pojavijo tudi po daljšem dopustu ali počitnicah. Post-praznični sindrom prepoznamo po naslednjih znakih: potrtost, žalost, melanholija, želja po uživanju v brezskrbnih dnevih, jeza, tesnoba, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, glavoboli ali nespečnost.
Pojavijo se lahko tudi znaki depresije, ki pa v nasprotju z depresijo, v primeru post-praznične potrtosti izzvenijo hitreje. V pogovornem jeziku z izrazom depresija opisujemo najraznovrstnejša razpoloženja, strokovno gledano pa vsake začasne motnje razpoloženja (potrtost, žalost, tesnobnost, občutek nemoči ...) še ne uvrščamo med depresije. Depresija je motnja, pri kateri potrtost ne izzveni v zelo dolgem časovnem obdobju (na primer leto dni) in je ni mogoče obvladati z običajnimi načini obvladovanja.
Občutek praznine
Po daljšem obdobju intenzivnih čustev in stresa je običajno, da ob koncu začutimo praznino ali občutek izgube. V prazničnem obdobju se namreč pojavi visoka stopnja aktivnosti, kot so druženje, načrtovanje, nakupi, obiski, potovanja, novoletne zaobljube, silvestrovanje ipd., ki se ob prihodu novega leta kar na enkrat končajo. Tako se visoko pričakovani trenutki zaključijo in ponekod se pojavi razočaranje, ker prazniki niso potekali po načrtih ali pa zato, ker se evforija poleže in umiri.
Kako naprej?
Pomembno se je zavedati, da je občutek izgube pravzaprav prilagoditev na manj dražljajev. Izgubili nismo nič drugega kakor samo visoko stopnjo aktivnosti na katero smo bili vajeni. Četudi nismo potrti, pa lahko občutimo nenadno razočaranje.
V večini primerov občutek praznine ali potrtosti nista zaskrbljujoča. Dobra novica je, da se ti neprijetni občutki običajno niso dolgotrajni in si lahko pomagamo na različne načine:
- Zavedati se moramo, da so to povsem običajni občutki.
- Zamenjajmo rutino. Počnimo nekaj kar nismo počeli med prazniki ali dopustom in usmerimo pozornost v vsakodnevne aktivnosti, ki nas ne spominjajo na občutek praznine.
- Pogovorimo se z nekom. To je lahko družinski član ali pa prijatelj, ki mu zaupamo in s katerim smo lahko odkriti. Dober pogovor je pogosto primeren način, da notranjo stisko privedemo na plan in nas tako manj obremenjuje. Ostanimo v stiku z osebami, ki so nam blizu in na nas pozitivno vplivajo. Namesto, da bi jim poslali sporočilo, jih pokličimo, saj bo stik tako bolj pristen.
- Pomembna je fizična aktivnost, zato si vzemimo čas za vadbo ali daljši sprehod. Fizično počutje ima zelo velik vpliv na naše duševno zdravje. Dobro duševno zdravje je zelo pomembno za kakovost našega življenja in za sposobnost obvladovanja vseh izzivov s katerimi se srečujemo v današnjem času.
- Prazniki lahko prinesejo tudi spremenjene prehranjevalne navade in se je potrebno vrniti k bolj uravnoteženemu načinu prehranjevanja.
- Vzemimo si čas za dober spanec. Poskušajmo si vedno izbrati isti čas, ko gremo spat. Bodimo pozorni na dolžino spanca, ki naj bi bila vedno ista in zadostna. Pomembna je temperatura spalnice in pomanjkanje motečih dejavnikov, kot so hrup in mobilni telefoni.
- Ozreti se je potrebno v prihodnost in ne v preteklost. Morda smo si zastavili novoletno zaobljubo, ki jo stežka izpolnjujemo. Morda nas novi cilji celo utrujajo in obremenjujejo ter nam povzročajo nepričakovan stres. Bodimo prijazni in prizanesljivi do sebe. Bodimo prilagodljivi in si zastavimo nove, bolj dosegljive cilje.
- Usmerimo misli na dobre stvari okoli nas. Pomislimo za kaj smo v življenju lahko hvaležni.
- Letos si ustvarimo nove praznične tradicije. Če opažamo, da nas način praznovanja postavlja v prevelik stres, nam povzroča stisko in nas utruja, je potrebno sprejeti spremembe še pred naslednjimi prazniki. Dovolimo si, da letos praznujemo na sebi prijazen način in ne sledimo pričakovanjem, ki nam jih postavljajo drugi ali pa mediji.
Na spletni strani Programa MIRA, nacionalnega programa za duševno zdravje, lahko v zavihku »Skrb za duševno zdravje« najdete še več nasvetov za boljše počutje. Sledite lahko tej povezavi:
https://www.zadusevnozdravje.si/skrb-za-dusevno-zdravje/nasveti-za-boljse-pocutje/
Kdaj po pomoč in podporo?
Praznično obdobje ali obdobje zatišja, ki ga prineseta dopust in počitnice, je pogosto tisto, ki prinese na plan marsikatero bolečino, spomine, izkušnje ali druga negativna čustva. Marsikdo se znajde v stiski. Kot je zgoraj zapisano, negativni občutki, ki jih pripisujemo času po praznikih, izzvenijo hitreje kot depresija. Kljub vsemu pa je potrebno, da si prisluhnemo in smo pozorni na to, če ti občutki vztrajajo daljši čas. V kolikor ti občutki trajajo dlje časa in smo se znašli v duševni stiski je pomembno, da ne oklevamo, temveč čimprej poiščemo pomoč in podporo. Pomoč lahko poiščemo pri svojih bližnjih (družina ali prijatelji), ki jim zaupamo, podpornih skupinah, društvih, svetovalnih ali strokovnih službah.
Sledite tej internetni povezavi za vire prve pomoči v stiski: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/prva-pomoc-v-stiski/
Na spletni strani Nacionalnega programa za duševno zdravje, Programa MIRA, se nahaja tudi zemljevid z več kot 900 virov pomoči v Sloveniji. Več informacij o pomoči, ki je na voljo v naši regiji, najdete na tej povezavi: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/
NIJZ
