Divji Potok

Divji potok, ki ima povirje nad Srednjo vasjo pri Črmošnjicah, je na prevladujoči dolomitni kamninski podlagi ustvaril zelo razgibano in slikovito strugo, polno slapičev, tolmunov in brzic. Potok večino svojega toka teče skozi gozd. Po približno 3,5 km toka hudourniškega značaja se izlije v Črmošnjičico, ki teče proti Dolenjskim Toplicam.

Posebnost Divjega potoka je izločanje lehnjaka na njegovi celotni dolžini. Lehnjak je sedimentna kamnina, ki se izloča iz vode, bogate s kalcijevim karbonatom. Le ta se odlaga na mahove in rastlinje ter ustvarja brzice, slapišča in druge prepreke v strugi. Z izločanjem lehnjaka se pragovi in slapišča nenehno spreminjajo oz. rastejo, vse višji padci pa vodi dajejo večjo moč za ustvarjanje tolmunov.

K vodnatosti Divjega potoka prispeva voda, ki prihaja na površje iz izvirne vodne jame Mašelj. Mašelj ima tudi v sušnem obdobju stalen in izdaten pretok.

Divji potok z okolico predstavlja pomemben življenjski prostor na vodo vezanim rastlinskim in živalskim vrstam. Med najznačilnejšimi sta rak koščak in navadni močerad. Ob potoku živita tudi povodni kos in siva pastirica, v krošnjah dreves pa detli, žolne in številne pevke. Med prevladujočimi listavci sta bukev in beli gaber. V podrasti uspevajo mnoge zeliščne vrste kot npr. čemaž, veliki zvonček in navadna kalužnica. 

Velik pečat temu območju so pustili Kočevarji. Črmošnjice so bile središče kočevarskega dela občine Semič. O zgodovini Kočevarjev pa pričajo tudi razvaline Starega in Novega Tabora ter številni ohranjeni kočevarski izviri v širši okolici Divjega potoka.

Na Divjem potoku je bila leta 2012 urejena učna pot, ki vodi po starih poteh in kolovozih in je dolga 2,5 km.

Vir: Zloženka Divji potok – skriti biser narave