Bolezen afriško prašičjo kugo, so konec meseca maja zasledili v sosednji Madžarski, pri nas v Sloveniji primera te bolezni še ni in ga še ni bilo. Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero žal ni cepiva. Za bolezen so značilne velike izgube z ogromnimi ekonomskimi posledicami. Klinični znaki te bolezni se kažejo v povišani telesni temperaturi (med 40,5 in 42°C). Značilna je rdečina po koži na vršičkih ušes, repu, spodnjih delih okončin, na delih prsi in trebuhu. Okužene živali imajo zmanjšan apetit in so apatične. Imajo motnje v koordinaciji, drisko (včasih krvava) in izcedke iz oči. Živali lahko tudi bruhajo. Smrtnost je praviloma stoodstotna. BOLEZEN SE NE PRENAŠA NA LJUDI.
Najpogostejši prenašalci bolezni so divji prašiči. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je po navadi kriv človek s svojim ravnanjem in sicer z odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali, lahko pa tudi z nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem po stiku z okuženimi živalmi in trupli poginulih okuženih živali. Bolezen se lahko prenaša tudi preko klopov, urina, obutve, oblačil, vozil ter druge opreme, ki je prišla v stik z virusom. Ko je bolezen prisotna, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih domačih ali divjih prašičev z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi ali divjimi prašiči.
Zagotovo najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje pojava bolezni oziroma prenosa bolezni na kmetijo je preventiva. Torej, natančno in dosledno izvajanje biološke varnosti na kmetijah s prašiči. Registrirajte svojo rejo prašičev (pridobite si KMGMID na Upravni enoti) in prašiče vpišite v Centralni register prašičev ter poskrbite, da so živali označene in registrirane skladno s trenutno veljavno zakonodajo. ŽIVALI KUPUJTE IZ PREVERJENIH REJ NA LOKALNEM OBMOČJU ter poskrbite za izolacijo novo nabavljenih živali. V objekte z živalmi naj vstopa samo lastnik ali oseba, ki skrbi za živali. V primeru obiska tretje osebe dosledno upoštevajte uporabo in menjavo zaščitne obutve in obleke z možnostjo umivanja in razkuževanje rok ter se prepričajte, da ta oseba ni bila v stiku z drugimi prašiči 24 ur pred prihodom na vašo kmetijo. Za delo z živalmi uporabljajte drugo obleko, ki je namenjena le za delo v hlevu. Pred vhode v objekte in/ali na kmetijo postavite razkuževalne bariere. Poskrbite za redno in natančno čiščenje ter razkuževanje objektov z živalmi ter nadzor nad glodavci in insekticidi. Preprečite stik domačih prašičev z divjimi prašiči. Tistim rejcem, ki imajo svoje domače prašiče v oborah ali na pašnikih, svetujemo, da si uredijo okoli pašnika ali obore dvojno ograjo. Le ta bo preprečila, da bi divji prašiči prišli v stik z domačimi. Zunanja ograja naj bo mrežasta. Če imate doma prašiče, po lovu oziroma stiku z divjimi prašiči, obleko in obutev zamenjajte in razkužite. V primeru, da se vračate z dopusta, daljše poti ali lovskega turizma, ne prinašajte izdelkov, vključno z lovskimi trofejami, ki niso ustrezno obdelane, surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi Afriške prašičje kuge oziroma se prepričajte, da je to dovoljeno.
V primeru suma pojava bolezni se nemudoma obrnite na veterinarsko službo. V kolikor je bolezen potrjena, natančno in dosledno upoštevajte navodila veterinarske službe.
